Že nekaj časa vemo, da je polivinilklorid (PVC) resno neobuden material, na ki ga je treba natisniti, vendar je še vedno ogromno o tem. Kljub okoljski nagajivosti PVC-ja, ki ga ni mogoče recikliti, v številnih tiskanih aplikacijah deluje izjemno dobro predvsem zato, ker je poceni. Transparenti so pogosto natisnjeni na PVC za notranjo in zunanjo uporabo. So močni, trpežni, lahki in vremenski odporni, zato so še vedno široko uporabljeni in na voljo je veliko tiskalnikov za izdelavo. Ampak ne za dolgo.

Baselska konvencija je maja 2019 opredelila odpadke PVC kot priglasljiv material. Od 1. V dokumentaciji morajo biti navedene vse točke, skozi katere bo odstranjeni PVC šel in so vključene pristojbine, ki temeljijo na obsegu in pogostosti pošiljk. Neizpolnjenost bo globa.

To je dobra novica za okolje in tudi za trajnost tiskanja. Po podatkih Wikipedije se vsako leto proizvede okoli 40 milijonov ton PVC-ja in je tretji najbolj razširjen polimer na svetu po polietilenu in polipropolinu. Uporablja se povsod od vratnih okvirjev do cevi, embalaže in podpisa. Čeprav pa je uporaben, je tudi zelo strupen material za proizvodnjo, uporabo in odstranjevanje. Greenpeace ga imenuje "Strupena plastika", ker pvc od svoje proizvodnje do konca življenja sprošča različne strupene kemikalije v okolje. In kot je način z okoljskimi toksini, te kemikalije se gradijo v našem zraku, vodi in prehranskih verigah. To je resna stvar, ker lahko kemikalije, ki se sproščajo iz PVC odstranjevanja, poleg škodljivih snovi za zdravje ljudi neposredno škodujejo zdravju ljudi.

Da PVC zdaj velja za priobčljivo gradivo, je dobra novica, čeprav morda ne, če ste v poslu nakupa ali izdelave tiskanih PVC transparentov in znakov. Jasno je, da bodo nova pravila imela poseben vpliv na prikazovalce znakov in prikazovalnikov ter njihove stranke, ki bodo morale bodisi iti z birokracijo bodisi izbrati kakšen drug substrat za svoje delo. Z novimi pravili bo PVC tudi precej dražji za uporabo, a to je del namena. Okoljska pravila so namenjena spreminjanju obnašanja in v primeru Baselske konvencije o PVC bodo podjetja spodbudila, da poiščejo drugod svoje pasice in podlage za podpisovanje. To bo najverjetneje dvignilo profil in uporabo tekstila kot alternativo, zato lahko pričakujemo, da bo na trg prišel lepljenje novih tekstilnih substratov. Te bodo ponujale enakovredne koristi pvc- jem, vendar ne bodo zajete v okviru Baselske konvencije, ne bodo mogoče reciklirani ali nevarni za zdravje ljudi.

– Laurel Brunner